DIY ali kako porabiti odvečno blago od zaves

Če zavese kupujete v Ikei, potem veste, da od tistih treh metrov dolžine vedno ostane kakšnega pol metra (po svoje si želim, da mi jih ne bi bilo treba krajšati niti za centimeter, ampak to je že druga zgodba) – razen če jih skrajšate na tipično slovensko dolžino, torej toliko, da prekrije okno. In potem se tega pol metra blaga pospravi (ker stran pa ne bomo metali) nekam, kamor se bolj malokrat pogleda. In sčasoma pozabi. Kar je škoda!

Po skoraj štirih letih sem se v dnevni sobi že naveličala polno barv in šla na belo – vem, praktična ni, umaže se takoj, ampak človek se tudi kakšne čokoladne pike na kavču navadi, verjemite! In zato so šle sicer kulske zavese dol, prav tako pisane blazine na kavču. Kar naenkrat je v dnevni ena taka strašna umirjenost! Ah …

Pri prevlekah za blazine sem se malo poigravala s trakci in zavihki. Precej detajlov, ampak izgleda pa super. Samo popoldanski počitek na kateri od teh blazin odpade, ker imate potem vzorčke po obrazu še kar nekaj časa :)

Advertisements

Tenerife, tretjič

In še zadnji prispevek o Tenerifi. Kot nazorno kažejo slike, je otok res pravo naravno čudo. Toliko različnih kamnin in toliko geografskih sprememb na tako majhnem območju res še nisem videla nikjer. Od 0 m nadmorske višine, kjer lahko skoraj vedno vidite tudi kite (vam že vnaprej povem, da so to kiti, ki se jim pri nas reče kratkoplavuta mrka pliskavka/obloglavka, v angleščini pa pilot whale – gre za kite, ki so zelo podobni delfinom, so pa malo večji in so skoraj črne barve), pa do 2500 m, do kamor lahko pridete še z avtom (po zelo lepi široki cesti) – do vznožja El Teide, najvišje gore na otoku, ki je visoka 3718 in je najvišja gora v Španiji in najvišji vrh v Atlanskem oceanu). In je seveda vulkan, česar ob pogledu na najbolj neverjetne možne kamnine ne morete spregledati. Pot čez nacionalni park El Teide je sploh potovanje zase, za vsakim ovinkom vas časa nova barva kamnine, čisto drugačno rastlinje, nov svet. Enkrat je skoraj tropski pragozd, čez 10 minut pa se vam zdi, kot da ste v Grand Canyonu!

Če v nekaj besedah povzamem Tenerife: nujen obisk in z veseljem bi šla še enkrat (čeprav se skušam držati načela, da vsak kraj obiščem samo enkrat, ker nam v življenju že itak zmanjka časa, da bi obiskali vse, kar si želimo)!

Tenerife, drugič

Tako kot rastlinje tudi arhitektura preseneča s svojo raznolikostjo. Ponekod imaš občutek, da si v nekih oddaljenih tropih (laično bi temu rekla kolonialna arhitektura), spet drugod so mesta čisto tipično sredozemska, včasih so urbanistično dobro umeščeni stanovanjski kompleksi zelo minimalistični (skoraj malo skandinavski – beton+les), včasih imaš občutek, da si v Malibuju (velike bele vile s pogledom na ocean – mmmmm …), potem pa mimogrede naletiš še na kakšen monument, kot sta avditorij v Santa Cruzu (bojda rahla kopija operne hiše v Sydneyu) in Magma v Playa de las Americas.   In vendarle vse skupaj ne deluje nič kaj konfuzno!

Če kdo financira, se mirno lahko preselim v vilo v La Mareti, v stanovanje v El Medanu ali v hišo v Los Gigantes. Vsi imajo pogled na ocean, celo na jug/zahod … Ah!

Tenerife prvič

Začenjam serijo treh fotoporočil s Tenerife. Prvo poročilo posvečam rastlinju, ki te preseneča na vsakem koraku. Od vseh možnih oblik kaktusov do nekih hibridov med kaktusi in zimzelenimi rastlinami do živobarvnih umetelnih cvetov. Potem pa sledijo še neskončne plantaže bananovih palm in češnjevih paradižnikov. Rastlinja, da se ti zmeša!

Pika na piko

Sicer je od pojava Kate Winslet s popolno obleko Stelle McCartney (pridružuje se beli obleki Toma Forda za Gucci – mimogrede, ste že gledali Visionaries: Inside the Creative Mind z njim? Obvezno!) minilo že skoraj leto dni, mi črne pike na prosojni (črni) še vedno ne dajo miru! Klasika, ki je trenutno malo bolj in kot prejšnja leta (tudi Marc Jacobs se jim ni mogel upreti), počasi prihaja še na police trgovin s t. i. hitro modo. Seveda se enemu kosu niti slučajno nisem mogla upreti!

H&M in Lara Bohinc

Pri takih stvareh imam vedno problem: kaj si misliti o H&M (kjer sicer pogosto kupujem), če kopira eno-in-edino Laro Bohinc (vem, da vse fast-fashion znamke to delajo, brez skrbi, tako pač je v tem biznisu). O tem, ali gre za kopijo, približek ali čisto svoj dizajn, najbrž ni za razpravljati, ker najbrž nihče ne zna točno določiti meje – ampak ko sem videla na H&M to ogrlico, je bila moja prva asociacija Lara Bohinc (pri zapestnici niti ne, ampak najbrž bi bila za H&M izdelava take z ukrivljenimi robovi bistveno dražja, pa so se odločili za tako z ravnimi). To že nekaj pove, kajne? Sicer mi ravno ta njena kolekcija ni ravno najbolj všeč (H&M približek še manj), ampak glavno je vprašanje, ki mi vedno butne v glavi: ali bi šla v H&M in kupila kopijo Lare Bohinc, ker mi je všeč in vem, da originala najbrž nikoli ne bom imela (čeprav delam na tem – kar pomeni, da vsake toliko povem, da bom enkrat to definitivno dobila za rojstni dan – itak ja)? Ali bi s tem, ko ne bi kupila H&M ogrlice, moralno podprla zares unikaten slovenski dizajn (finančne podpore od mene Lara najbrž ne potrebuje, se mi zdi, čeprav v kriznih časih mogoče tudi njej pride prav vsaka prodana ogrlica)? Bi kos nakita vseeno kupila, potem pa ga vsakič dala gor še s tono slabe vesti? Lansko sezono so pri Accessorize že kopirali motiv iz kolekcije Solar Eclipse (na pasu, ampak je bil zelo zelo slabo izdelan, tako da ne hvala), pa mislim, da je imel tudi Pull&Bear sumljivo podobno ogrlico, kjer pa je bila spet na delu čista šlamparija. Dodatkov, kjer se vidijo sledi rumenega lepila in kjer jim kakšen kovinski trak pač malo uide, res ne bom nosila … No, še dobro, da niso kopirali kaj iz Solar Eclipse, tam bi imela pa res velike probleme!

Bi pa podprla, če bi pri kateri od naslednjih kolekcij lahko sodelovala tudi ona! Ampak za to pa še ni dovolj veliko ime v svetu mode …

Tagged , ,

Italijanska misija

Prejšnji vikend je bil čudovit! Ta bo pa prav tako! Iz Sesljana po Rilkejevi poti do Devina, potem pa še na kosilo in sprehod po Trstu. Čudovit dan za morje!

Tagged ,