Wien, Vienna, Dunaj …

Naneslo je, da sem šla spet malo na Dunaj. Glavni razlog je bil tokrat koncert Caro Emerald (ki je bil, mimogrede, fantastičen, prav tako tudi njena predskupina oz. predpevec, Wouter Hamel) – ampak če ni to, je pa kaj drugega. Na Dunaj se je pač lepo vračati. Z Dunajem imava poseben odnos: po eni strani ga obožujem in se vsakokrat znova ne morem načuditi vsem arhitekturnim stilom, monumentalnim stavbam, funkcionalnemu javnemu prometu, atmosferi. Po drugi strani pa ga ne maram preveč, saj se, ker sem tam živela, zdaj vedno počutim kot turistka. Grozen občutek, ko kupiš 72-urno karto, res. In zato tudi ne fotografiram preveč rada, it’s sooooo turistic! Seveda zemljevida ne potrebujem, razen takrat, ko moram svojemu J. dopovedati, da linije tramvajev pač niso več iste kot pred nekaj leti. Huh.

In ker je bil ravno čas okoli 1. novembra, sva obiskala zelooooo staro pokopališče Sankt Marx, kjer je pokopan tudi W. A. Mozart. Njegov grob ni sicer nič posebnega, so pa zato drugi – pozabljeni, poškodovani, čas (tistih nekaj 200 ali več let) je res pustil sledi na njih, tudi malo se nagibajo … uh, zelo so fotogenični! In potem greš še mimo groba, kjer so talne plošče malo razmaknjene in lahko pogledaš noter … Uuuuuuuuuuuu!

PS: Fotkam sem dodala napise po maniri How To Make It In America, moji trenutno naj seriji. Helvetica all the way!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: