Moderno vs. tradicionalno

Včeraj mi je po zgodnje popoldanskih poročnih obveznostih (ja, smo v takih letih, ko se prijatelji in znanci poročajo) uspelo zajadrati še v dve galeriji – najprej v Moderno galerijo in potem še v Narodno. O obisku MG sanjam že kar nekaj časa in moram priznati, da sem bila nad ponudbo prijetno presenečena. Trenutno je na ogled 6. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji – in je res super. Sploh mešanice stilov in idej so mi na vseh takšnih razstavah všeč – uau, koliko zanimivih prebliskov v enem prostoru (še posebej so me navdušile risbe Vesne Bukovec s skupnim naslovom Positive Illusion – kako kul!). Totalen minus pa si galerija zasluži za svojo kavarno – KAJ ZA VRAGA JE TO? – tam nekje spodaj, v kleti, nek čudno sterilen prostor brez privlačne svetlobe, izgleda tako, kot da ne obratuje SPLOH, da je v bistvu še v fazi obnavljanja in pripravljanja … Navadno so galerijske kavarne res oh in sploh prostor, kjer lahko še vsaj eno uro podoživljaš vse, kar si videl in se tam počutiš super! Jao, totalen minus. So mi pa všeč toalete :) Mladostniško navihane.

Da se preselimo še čez cesto, v nacionalko. Tu sta trenutno (poleg stalne) na ogled dve razstavi: Félicien Rops (hudo erotično) in Razum in sentiment: Pogledi na 19. stoletje v Toskani (hudo avtoportretsko) – obe spodobno pripravljeni in še kar zanimivi. Kar pa bode v oči v nacionalki, pa je infrastruktura. Dobro, da je parket star sto let in takšen pač je (čeprav se kakšni gospodični lahko v široke špranje med deščicami tudi zatakne petka in jo zato lahko tudi zlomi), še ne rečem, ampak kateri amater je za vraga barval vrata v tej galeriji (glej sliko)?! A je že kdaj slišal, da se vrat pač ne barva v navpični legi, sploh pa ne z debelimi plastmi barve, ki potem steče? Joj prejoj! Kritika leti tudi na trgovino, ki je včeraj sicer ponujala več kot sicer, vendar je še vedno le blaga senca tistega, kar tovrstne trgovine predstavljajo (ali vodstvo galerije še ni bilo nikoli v kateri izmed evropskih galerijskih trgovin?!). Tak potencial, pa tako nič od niča. Uboge študentke, ki tam delajo! Sem pa vseeno kupila prekrasen zavijalni papir, ki je bil tokrat vsaj po kulturni ceni! In še en minus: zelo slabe oznake po galeriji – kako naj nekdo, ki je prvič tam, ve, kako priti do toskanskih avtoportretov? V starem delu stavbe je samo en kažipot, kako do novega dela, pa še ta je tam, kjer že vidiš, da si prišel do svojega cilja! Joj prejoj!

Skratka, minusi in plusi!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: